Elastični povoji ali kompresijske nogavice so prvi izbor zdravljenja krčnih žil. Njihov namen je stisniti povrhnje vene in preprečiti vračanje krvi proti gležnjem. Bolniki občutijo olajšanje, manj je otekanja in težkih ter utrujenih nog. Lahko jih nosimo le kot premostitveno terapijo do operativnega zdravljenja, lahko pa predstavljajo trajno terapijo. Ob pregledu vam bo zdravnik določil stopnjo kompresije in višino kompresijskih nogavic (do kolena ali do gležnjev). Z napotnico se zglasite v specializirani trgovini z medicinskimi pripomočki ali lekarni, kjer vam bodo nogo izmerili in glede na meritve naročili ustrezne kompresijske nogavice.

Lasersko zdravljenje (EVLA- endovenska laserska ablacija) je trenutno ena najpogostejših metod zdravljenja krčnih žil. Za razliko od klasične operacije, kjer smo večjo žilo odstranjevali, jo tukaj le zapremo z delovanjem termične energije laserja. Poseg lahko opravimo v lokalni anesteziji, ambulantno, kar pomeni, da greste lahko takoj po opravljeni operaciji domov z navodili. Kri se kasneje preusmeri po globokih venah. Prednost tovrstne operacije je hitro okrevanje. Po tovrstni operaciji je manj zapletov, kot so vnetje in krvavitev.

Radiofrekvenčna ablacija (RFA) je tako kot lasersko znotrajžilni način zdravljenja. Od laserskega se razlikuje po tem, da ne uporabljamo laserskega svetlobnega valovanja, temveč radiofrekvenčno valovanje. Po obeh metodah, tako laserski kot radiofrekvenčni, je potrebna nekajtedenska kompresijska terapija, ki zagotovi želeni učinek operacije.

Več o tem v strokovni literaturi.
Preberi več.

Pri klasični operaciji glavno veno na stegnu ali goleni odstranimo v celoti. Za to je potreben največkrat prečni rez v dimljah. Kljub sodobnejšim endovenskim metodam poseg še vedno opravimo pri tistih bolnikih, kjer je vena izjemno široka in je s termičnimi endovenskimi metodami ne bi mogli zapreti. Lahko ga opravimo v lokalni ali regionalni anesteziji.

Gre za enega izmed znotrajžilnih načinov zdravljenja, pri katerem vbrizgamo v veno kemično sredstvo, ta povzroči vnetje znotraj vene, kompresija pa kasneje omogoči zaprtje vene. S sklerozacijo lahko zdravimo večje vene pri bolnikih, pri katerih bi bil operativni poseg ogrožujoč. Slabost postopka je v veliki verjetnosti ponovitve bolezni. Zato je sklerozacija veliko bolj razširjena za izboljšanje videza manjših ven, predvsem metličastih ven, kjer je veliko bolj učinkovita.